American Animals (2018)

American Animals (2018)

Filmski kotiček, 4. oktober 2018 ― American Animals (2018), © Sundance Institute pro Slo naslov: - Država: VB, ZDA Jezik: angleščina Leto: 2018 Dolžina: 116' ,  Imdb Žanri: krimi, drama Režija: Bart Layton Scenarij: Bart Layton Igrajo: Evan Peters, Barry Keoghan, Blake Jenner, Jared Abrahamson, Ann Dowd, Udo Kier Ta film ni posnet po resnični zgodbi. Ta film je resnična zgodba. Že napis, ki odpre prvi igrani celovečerec britanskega producenta in režiserja Barta Laytona (avtorja odličnega dokumentarca The Imposter, 2012) sugerira, da je pred nami štorija, ki želi kar se da verno rekonstruirati dogodke in like, o katerih govori. Ali vsaj ponuditi več odtenkov resnice, ki nam jih v filmu ponudijo resnične osebe, o katerih film govori. American Animals je hibrid med igranim filmom in dokumentarcem, ki se na zanimiv način loteva rekonstrukcije dogodkov, po katerih so fotografije štirih mladeničev iz Lexingtona v Kentuckyju, končale v črni kroniki številnih časopisov in večernih poročilih.  Vse skupaj se je začelo z zdolgočasenim študentom likovne umetnosti Spencerjem (Barry Keoghan) in njegovim nekoliko divjim prijateljem Warrenom (Evan Peters). Prijatelja na neki točki ugotovita, da za dvig iz sivega povprečja potrebujeta nekaj, kar bo na novo definiralo njuna  življenja. Tuhtala sta, da se je uspešnim in slavnim na neki točki moralo zgoditi nekaj, kar je spremenilo začrtano pot in njihova življenja usmerilo na pot posuto z zvezdami. Izkaže se, da je v njunem primeru tisto »nekaj« rop knjižnice, oziroma kraja redkih, dragocenih knjig, ki jih hranijo v varovanem oddelku tamkajšnje univerzitetne knjižnice. Leyton v tej uvodni fazi z igranimi prizori vzpostavi motive in like; k sami verodostojnosti igranega dela veliko prispevajo tudi deli intervjujev z resničnimi akterji, ki v formi sprotnega komentarja spremljajo dogajanje.  Njegova (anti)junaka sta simpatična in dovolj samokritična, da na neki točki ugotovita, kako nista dovolj brihtna, da bi rop izvedla sama. Za dvig intel
Sicario: Day of the Soldado (2018)

Sicario: Day of the Soldado (2018)

Filmski kotiček, 3. oktober 2018 ― Benicio Del Toro, Manuel Garcia-Rulfo, and David Castañeda in Sicario: Day of the Soldado (2018) Slo naslov:  Drugi naslovi: Sicario 2: Soldado  Država: ZDA, Mehika Jezik: angleščina, španščina Leto: 2018 Dolžina: 122' ,  Imdb Žanri: akcija, drama, krimi Režija: Stefano Sollima Scenarij: Taylor Sheridan Igrajo: Benicio Del Toro, Josh Brolin, Isabela Moner, Jeffrey Donovan, Manuel Garcia-Rulfo, Catherine Keener Po zelo uspešen prvem Sicariu, ki zobu časa dobro kljubuje predvsem na račun zares vrhunske obrtne plati smo letos dobili nadaljevanje, v katerem se je ponovno zbral večji del ekipe, ki je zakrivila prvi film. Scenarij je znova prispeval v zadnjem obdobju upravičeno eksponirani Taylor Sheridan, pred kamero sta ponovno glavna Benicio Del Toro in Josh Brolin. Manjkata pa Emily Blunt, ki jo v nadaljevanju niti in bilo potrebno nadomestiti, saj njen lik ni vključen v drugo zgodbo in Denis Villeneuve, ki je režiserski stolček prepustil italijanskemu režiserju Stefanu Sollimaju. Romanzo Criminale in Gomorrah sta dve odlični gangsterski seriji, ki sta mu prinesle mednarodno prepoznavnost, v enako žanrsko nišo pa je umeščen tudi Suburra (2015), njegov najodmevnejši celovečerec doslej.  Stanje na ameriško-mehiški meji je standardno – tihotapljenje ljudi čez mejo je še vedno donosen posel, v katerega so svoje »zmogljivosti« usmerili tudi karteli. Oni emigrante s svojimi vodiči pošiljajo čez mejo, Američani jih lovijo – torej, business as usual. A ko se v eni izmed akcij varnostnih sil na meji razstreli samomorilski napadalec, alarm je sprožen. Varnostne službe domnevajo, da so islamski teroristi začeli uporabljati alternativno ruto za vstop v ZDA in ko se v Kansas Cityju nedolgo zatem v nakupovalnem središču razstrelita še tri samomorilska napadalca, odgovorni nujno potrebujejo akcijski načrt. Na pomoč pokličejo Matta Graverja (Brolin), specialista za številne namene, ki dobro pozna razmerje moči na in ob meji. In ker stvari na tem območju nadzi
Liteul poreseuteu (2018)

Liteul poreseuteu (2018)

Filmski kotiček, 1. oktober 2018 ― aka Little Forest Kim Tae-Ri, Ryoo Joon-Yeol, Jin Ki-Joo in Liteul poreseuteu   Slo naslov: - Drugi naslovi: Little Forest Država: Južna Koreja  Jezik: korejščina Leto: 2018 Dolžina: 103' ,  Imdb Žanri: drama Režija: Yim Soon-rye Scenarij: Hwang Seong-gu Igrajo: Kim Tae-Ri, Ryoo Joon-Yeol, Jin Ki-Joo, Moon So-Ri Mali gozd (Liteul poreseuteu) je deveti celovečerec južnokorejske režiserke Yim Soon-rye, navdihnjen s popularno mango enakega naslova, uglednega japonskega avtorja Daisukeja Igarashija. Po isti mangi so tudi Japonci že posneli svojo filmsko adaptacijo v dveh delih: Little Forest: Summer/Autumn, 2014 in Little Forest: Winter/Spring, 2015. Zgodba spremlja mlado Hae-Won, ki se po nedokončanem letniku študija, nesoglasji s fantom in stresom povezanim s hitrim življenjem v velikem mestu odloči za nekaj časa zapustiti Seul in se vrniti v rojstno vasico na podeželju, daleč stran od mestnega vrveža. V domači hiši zadaj ne živi nihče: oče je umrl že pred leti, mati pa je po njenem odhodu v Seul odšla v svet iskati nove izzive. Hae-Won se po prihodu domov hitro poveže s starimi prijatelji, v bližnjem mestu zaposleno bančno uslužbenko Jin Ki-Joo in mladim farmerjem Jae-Hajem, ki je namesto kariere v mestu izbral življenje na družinski kmetiji. Mali gozd je film, v katerem se ne dogaja veliko. Večji del okoli sto minut dolgega filma se osredotoča na glavno protagonistko, ki jo pogosto opazujemo med pripravo različnih jedi, ali med delom v vrtičku pred hišo. Na svoj račun bodo prišli predvsem ljubitelji kulinarike, saj režiserka dober del minutaže odmeri za lepo posnete prizore priprave različnih specialitet. Jedi so obenem vez junakinje s preteklostjo in mamo, ki ji vcepila ljubezen do kuhanja in uživanja v hrani. Priprava posamezne jedi ali obdelave pridelka z njive je običajno podložena s flashbacki, skozi katere spoznavamo naravo odnosa med Hae-Won in njeno materjo. Poleg odsekov v katerih je fokus na glavni protagonistki in njenih dvomih o p

5. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 1. oktober 2018 ― Za nami je že peti kritiški simpozij, ki ga tradicionalno organiziramo z LUD Literatura, prijazno pa nas je 21. septembra gostila Trubarjeva hiša literature. In na katero temo smo se osredotočili letos? Delo kritičarke oziroma kritika je v zadnjih letih doživelo kar nekaj sprememb, a stalnica nemara ostaja predvsem ena – naloga kritike je refleksija umetnosti v družbi.Kritiški prostor se je v revijalnih, časopisnih in televizijskih medijih skrčil, zato pa je vidno narasel na spletu, kjer ostaja vloga kritike v poplavi kulturne in umetniške produkcije toliko bolj relevantna. Če sklepamo po nastanku številnih novih spletnih revij, blogov, video kritik in esejev, mnenjskih notic in komentarjev, se zdi, da potreba po refleksiji še nikoli ni bila večja. Prav zato je odsotnost kritika v javnem diskurzu, ko gre za kulturo in umetnosti, precej presenetljiv. So se vloge, naloge in vidnost kritike spremenile zaradi predrugačenega položaja umetnosti in kulture v družbi?
Mirt Komel: Medsočje / Agi Mishol: Čipka na železu / Fernando Vallejo: Vzporedna ulica / Peter Mlakar: Nad

Mirt Komel: Medsočje / Agi Mishol: Čipka na železu / Fernando Vallejo: Vzporedna ulica / Peter Mlakar: Nad

ARS S knjižnega trga, 1. oktober 2018 ― V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili roman Mirta Komela Medsočje, nato pa se bomo posvetili še poeziji Agi Mishol /mišól/ v knjigi Čipka […] V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili roman Mirta Komela Medsočje, nato pa se bomo posvetili še poeziji Agi Mishol /mišól/ v knjigi Čipka na železu, romanu Fernanda Valleja /valjeha/ Vzporedna ulica in filozofskim esejem Petra Mlakarja Nad. Recenzije so napisali Katarina Mahnič, Žiga Bratoš, Klemen Kordež in Urban Tarman.
še novic